Fægnung
Słownik Anglo-Saski Staroangielski Boswortha i Tollera - fægnung
Zgodnie ze Słownikiem Staroangielskim:
e;
- fægnung
- f. A rejoicing, exultation; jubĭlātio, exultātio :-- Is eádig folc ðæt ðe can wyndreámas oððe fægnunge est beātus pŏpŭlus qui scit jubĭlātiōnem, Ps. Lamb. 88, 16. On fægnunga hí rípaþ in exultātiōne mĕtent, Ps. Spl. 125, 6, 8. Fægnunga Godes exultātiōnes Dei, 149, 6. DER. ge-fægnung. fægnung