Mann-dryhten

Zgodnie ze Słownikiem Staroangielskim:

es;

mann-dryhten

m. A lord of men, liege lord (cf. mann, II.) :-- Mandryhten, Beo. Th. 3961; B. 1978. Úre mandryhten (Beowulf), 5287; B. 2647. Mondryhten, 5722; B. 2865. Mondrihten, 876; B. 436. Æfter mandrihtne, æfter ðam æðelinge (Nebuchadnezzar), Cd. 207; Th. 256, 8; Dan. 637. Ðá ic ðæt wíf (Sarah) gefrægn wordum cýðan hire mandrihtne (Abraham), 102; Th. 135, 15; Gen. 2243. Hé fore his mondryhtne módsorge wæg (of Guthlac and his disciple), Exon. 48 a; Th. 165, 5; Gú. 1024: (cf. onbehtþegn, Th. 170, 29) 49 b; Th. 171, 10; Gú. 1124. [O. Sax. Mattheus warð im úses drohtines man, kós .. milderan medgebon than ér is mandrohtin wári an thesero weroldi, 1200.] mann-dryhten